spomladanski pohod

Sem bil veselo presenečen, ko sem v Slavini zagledal več navdušencev za hojo, kot sem pričakoval. Za skoraj cel ducat nas je bilo z mano vkup.

Kot domačin sem jih najprej malce zamoril z zgodovino. Slavina ni kar tako in je bilo treba nekaj o njej povedati in o okolici. Potem pa hitro naprej proti Osojnici. Spodnji del par let star Križev pot nam je delal družbo do Selc. Seveda smo na meji med Slavino in Selcami dobili še dodatna dva pohodnika iz Selc. Moja boljša polovica je s seboj pripeljala še psičko Libro. Tako nas je bilo trinajst.Seveda je beseda na tem mestu nanesla na mejo med vasema Slavina in Selce in še na kakšno zadevo v zvezi s tem … Potem pa hitro naprej skoraj do Selc in desno v gozd.

Dolgo se vleče pot po gozdni cesti med drevjem, ki ga je žled nekaj let nazaj potolkel do kosti. Ne bo si opomogel, čeprav smo upali. Mnogo let ne. Površine zarašča robida, slabo opravljena dela izvajalcev poseka iz sosednje države pa v spodnjem delu kažejo, kako se ne sme delati. Žal je ta del neprehoden in se ga ne da niti na novo posaditi z mladim drevjem. Sam se bo gozd moral postaviti nazaj.

Skupina se  je razdelila na tiste hitre in potem še na dve skupini. Še dobro, da smo se počakali na večjih razpotjih, sicer bi se kolona razpotegnila od Selc do odcepa planinske poti za Osojnico. Pa še nekaj nas je občasno združilo, da niso prvaki ušli. Nahrbtniki imajo menda v sebi magnet.

Na vrhu je bila sprostitev dobrodošla. Pomlad  je komajda pokukala in kondicije še ni tiste prave. Kar dolga se nam je zdela pot. Nazaj v dolino bo boljše.

Res je bil povratek v dolino krajši in bolj živahen. Pot je sicer postavljena na nekaj mestih tako, kot da bi bili tam na idrijskem (malo moram pretiravati), vendar kaj bo to. Skozi Gradec smo prišli na hitro in čez progo nas je kar neslo. Še malce ob progi mimo bivše »čuvajnice« in v Selce na klopi v vrtni hišici enega od vaščanov - na kapljico in drobtinico.

Pogovor se je komaj začel, ko smo dobili obisk. Ja razveselili smo se tega obiska. Sama  tajnica društva je, sicer z namenom, da nas bo dobila še sredi pohoda, prišla za nami. Če bi to vedeli, bi zavlačevali v gozdu da bi lahko tudi ona naredila kakšen korak po naravi. Pa drugič.

Ja drugič bo! Gotovo. In morda še tretjič ….. kam, to pa se moramo še zmeniti.

Nekaj utrinkov si lahko ogledate v rubriki Foto album.

   
obcina postojna
Osrednji pokrovitelj naših prireditev je Občina Postojna.
   
© TD Pudgura 2011