Približno 300 metrov iz vasi Studeno proti Ljubljani stoji na desni strani ceste star vklesan kamen. Temu mestu se reče "Pri Lepi jablani". V vasi Studeno znajo domačini povedati, da je bil ta kamen prvotno star rimski miljnik (taki kamni so stali ob rimskih cestah in so označevali razdaljo od Rima, razdaljo do naslednjega miljnika in ime graditelja ceste). Sama oblika res spominja na miljnik, vendar pa za to trditev ni čvrstih dokazov. Kamen je bil verjetno vzet iz ruševin srednjeveškega dvora na Tabru. Opaziti je, da je bil preklesan, verjetno leta 1823, kar označuje letnica na kamnu. Zanimivo je, da je bil mejnik celo ukraden, toda domačini so ga spretno pridobili nazaj. Danes kamen stoji na prvotnem mestu, zraven pa smo postavili informativni napis.
6. maj leta 1589 je Ivan Kobencel kupil, od nadvojvode Karla gospoščino Jama kot svobodno lastnino. Izročen mu je bil tudi urbarij s 1. maja leta 1589, v katerem so zaznamovane meje selskega sodišča: od Lepe jablane (ob cesti med Studenim in Strmco, kjer je sedaj mejni kamen med Postojno, Hasbergom in Jamo), na Sv. Lavrencija (v južni steni cerkve je vzidana plošča, ki označuje mejo), od tod na Sv. Jedrt v Hrušici in dalje proti Vodicam (Suhi vrh 1116 m n. v.), od tod proti jugu mimo Podkraja čez Jesen (ob križu na koncu brunske poti je še kamen), na Sv. Brikcija od tod na Pogled (566 m n. v.) pri vasi Hrenovice in čez Landol nazaj do Lepe jablane.

 thumb_lepa_jablana_2
Meje selskega sodišča gospoščine Jama

Med ljudstvom se še pripoveduje kako so briči vsako leto pri koritih pri Podkraju »konfine klicali«, in sicer najprej jamski, potem vipavski. A meje so bile tako negotove, da so briči med klicanjem drug drugega kričali, da laže. Vnemali so se prepiri, mejaši pa so drug drugemu ugrabljali živino na paši. V gozdu pod Nanosom so se večkrat mejaši med seboj stepli in celo pobivali, kar se opazi tudi v mrliških knjigah.

l_2000_1
thumb_oktober_2005_001
  Mejni kamen Lepa jablana leta 2000 in leta 2005

 sv_bric
Mejni kamen vzidan v cerkev Sv. Brica

 sv_bric_simboli
Rekonstrukcija simbolov na mejniku iz Sv. Brica


VIRI:

Penko, A. 2006, Predjama in Hrušica - Kronološka in tipološka označitev drobnih najdb, ter njuna vpetost v rimskodobno cestno omrežje. - Diplomsko delo, Ljubljana.

Rupnik, F. 1935, Zgodovina Hrenoviške župnije (neobjavljen tipkopis). - Novaki pri Cerknem.
   
obcina postojna
Osrednji pokrovitelj naših prireditev je Občina Postojna.
   
© TD Pudgura 2011